Učni načrt za devetletno šolo vključuje tudi knjižnična informacijska znanja (KIZ), kjer učenci spoznajo knjižnico in njene informacijske vire, poizvedujejo in raziskujejo, berejo, poslušajo, gledajo, uporabljajo računalniške in komunikacijske tehnologije za pridobivanje in uporabo informacij.

Cilji in vsebine knjižničnih informacijskih znanj (KIZ) izhajajo iz temeljnih ciljev vzgojno-izobraževalnega dela. Znanja, sposobnosti in spretnosti, ki jih učenec razvije v okviru KIZ v osnovni šoli za vseživljenjsko obdobje, omogočajo in spodbujajo aktivno pridobivanje kvalitetnega znanja na različnih področjih, kritično in ustvarjalno razmišljanje, izražanje čustev, misli in zaznav. KIZ zajemajo vse elemente informacijske pismenosti, s poudarkom na uporabi knjižnice in z njeno pomočjo dosegljivih informacij. Informacijska pismenost je sposobnost pridobiti, vrednotiti in uporabiti informacije iz različnih virov. Je razširjen koncept tradicionalne pismenosti, ker se veže na uporabo kateregakoli sistema znakov in vključuje razumevanje in ustvarjalno rabo informacij, posredovanih tudi s sodobno tehnologijo, s sodobnimi računalniškimi in komunikacijskimi viri.

Knjižničarka načrtuje vsebine in cilje KIZ za posamezen razred v letnem delovnem načrtu. Izvaja jih sama ali pa uro načrtuje skupaj z učiteljem.

 

Splošni cilji pri KIZ

  • učenci se navajajo na knjižnično okolje in vzdušje knjižničnega prostora ter zavzemajo pozitiven odnos do knjižnice in njenega gradiva, s posebnim poudarkom na vzgoji za knjigo, motivacijo za branje in estetsko uživanje,
  • učenci z uporabo knjižničnega gradiva in drugih informacijskih virov spoznavajo probleme ter se učijo učinkovitih strategij njihovega reševanja,
  • učenci razvijajo različne spretnosti in sposobnosti, npr. komunikacijske, informacijske, raziskovalne.

 

Načrtovanje dela po triadah

1. TRIADA
  • Učenec pridobiva prve samostojne izkušnje v šolski knjižnici.
  • Učenec se navaja na vzdušje knjižničnega prostora, spoznava njeno ureditev in se uči pravilnega obnašanja v knjižnici.
  • Seznani se s postopkom izposoje in vračanja gradiva.
  • Spozna starostni stopnji ustrezen leposlovni in poučno znanstveni knjižnični fond – knjižno in neknjižno gradivo.
  • Ob koncu prve triade postane učenec tudi samostojni bralec.
  • Zna uporabljati osnovne storitve v knjižnici.
  • Knjižničar ga z različnimi oblikami in metodami dela motivira za branje.
2. TRIADA
  • Učenec nadgrajuje znanje pridobljeno v prvi triadi.
  • Knjigo spozna kot najštevilčnejši medij v šolski knjižnici.
  • Spozna pot od knjige do ustvarjalca do uporabnika.
  • Seznani se s fizičnimi deli knjige in bibliografskimi podatki, ki so pomembni za identifikacijo.
  • Učenec poleg primarnih informacijskih virov začne postopoma spoznavati sekundarne informacijske vire. Seznani se z njihovimi oblikami, namembnostjo in vsebino. Za iskanje informacij uporablja različne iskalne zahteve.
  • Od referenčnih virov zna uporabljati splošne enciklopedije in leksikone.
3. TRIADA
  • Učenec spozna vlogo in pomen informacij v sodobni družbi.
  • Razlikuje med podatkom in informacijo.
  • Pouk je usmerjen k razumevanju izbora iskalne strategije in poznavanju virov za splošno, specialno in tekoče informiranje.
  • Učenec razširi znanje z lokalnih podatkovnih zbirk h globalnim informacijskim omrežjem.
  • Uporablja bibliografske in ne bibliografske zbirke podatkov.
  • Učenec spozna različne tipe knjižnic z namenom, da pridobi točno določeno informacijo.
  • Za potrebe raziskovalnega in projektnega dela učenec spozna pojme CITAT, CITIRANJE IN REFERENCA.
  • Zna uporabljati informacijske vire za samostojno reševanje problemov in določiti njihovo lokacijo.
  • Ob koncu tretje triade postane samostojen uporabnik knjižnice, njenega gradiva in informacijskih virov.
  • Oblike KIZ bom prilagajala aktualnostim, ki se bodo zvrstile v tem šolskem letu.

 

Navodila za oblikovanje pisne naloge in navajanje literature

Tu najdete navodila za oblikovanje pisne naloge in primere navajanja literature: